Google je napovedal strateško partnerstvo in naložbo v italijansko zagonsko podjetje Energy Dome, ki razvija novo tehnologijo za dolgoročno shranjevanje energije (LDES). Ta tehnologija uporablja ogljikov dioksid za shranjevanje obnovljive energije, kar predstavlja Googlov prvi tovrstni vložek v LDES. Hkrati so izpostavili pomen obratovanja baterijskih sistemov, ki upošteva stroške degradacije, za stabilnost električnih omrežij, ki se vse bolj opirajo na obnovljive vire energije.

Avstrijska elektroindustrija aktivno spodbuja elektrifikacijo, pri čemer podjetja gradijo "strukturo prihodnosti" z izboljšanjem energetskih omrežij. Generalna sekretarka združenja Oesterreichs Energie, Barbara Schmidt, je poudarila, da trenutna poraba še vedno preveč temelji na fosilnih gorivih. Poudarila je, da bi vztrajanje pri elektrifikaciji znižalo stroške omrežja, saj Avstrija letno porabi deset milijard evrov za uvoz nafte in plina.

Francosko energetsko podjetje EDF je za sredo, 31. decembra 2025, razglasilo t. i. rdeči dan v okviru svoje tarifne možnosti Tempo. To pomeni, da so se naročniki te posebne ponudbe na zadnji dan leta soočali s približno štirikrat višjimi cenami električne energije med konicami. Sistem Tempo je zasnovan tako, da spodbuja manjšo porabo v času največjih obremenitev električnega omrežja, vendar je letos povzročil nezadovoljstvo, saj je sovpadel s praznovanji ob koncu leta. Ponudba Tempo sicer temelji na treh kategorijah dni: modrih, belih in rdečih. Modri dnevi predstavljajo večino leta in omogočajo do 28 odstotkov prihranka, beli dnevi ponujajo zmerne cene, rdeči dnevi pa nastopijo med 1. novembrom in 31. marcem, ko je povpraševanje na omrežju največje. Odločitev podjetja EDF, da zadnji dan leta uvrsti v najdražjo kategorijo, od uporabnikov zahteva strogo omejitev porabe med 6. in 22. uro, če se želijo izogniti visokim stroškom na položnicah.

Ruska državna korporacija Rosatom je sporočila, da so prvi energetski blok nove jedrske elektrarne Kursk II uspešno priključili na enotni energetski sistem Ruske federacije. Priključitev se je zgodila 31. decembra 2025, ko je blok dosegel moč 240 megavatov, uradno obratovanje pa se je začelo s 1. januarjem 2026. Gre za pomemben tehnološki mejnik, saj novi blok uporablja napredni reaktor tipa VVER-TOI. V fazi energetskega zagona bodo moč reaktorja postopoma povečevali do ravni med 35 in 40 odstotki nazivne moči, preden bo dosegel polno operativno zmogljivost. Projekt Kursk II je ključen za nadomestitev starih zmogljivosti obstoječe jedrske elektrarne Kursk, ki so jo postopoma začeli zapirati. Nova elektrarna naj bi zagotavljala stabilno oskrbo z električno energijo za osrednji del Rusije in krepila energetsko varnost države v prihodnjih desetletjih.